Citre so se razvile iz glasbil, na katera so igrali pred več 2000 leti,in obstajajo v različnih oblik,od preprostih talnih citer do zapletnejših ljudskih glasbil, na kakršna igrajo v južni Nemčiji in Avstriji.Za izdelavo Talnih citer Afrike in jugovzodne Azije.
Na Slovenjskem so se pojavile najkasneje v 19.stoletju, čeprav je bil izraz znan že v 17.stoletju. Doma izdelane citre se strokovno imenujejo tudi bordunske citre,ker godci brenkajo le na melodijske strune, basovske pa prost nihajo kot bordun. Za take citre je vrsta narečnih izrazov, npr.: drsovica, drskalca, švrkovnce, pleče, špile; primerke je bilo mogoče dobiti še po 2.svetovni vojni.
Tovarniško izdelane, akordične ali koncertne citre so bile ob koncu 19.stoletja. Priljubljene zlasti po trgih in mestih za domače muziciranje. Imenovali so jih tudi nemške,ker so prihajale povečini iz Avstrije.
Sredi 19. stoletja so se pojavile violinske citre; pri njih igrajo na melodijske strune z violinskim lokom. Enako izjemne citre; tu klaviatura nadomešča prijeme na prebiralki.
Dokler še ni bilo harmonike,so na citre igrali tudi godci, skupaj z drugimi glasbili. V okolici Stične so jih imeli novoletni koledniki.
Do 1. svetovne vojne so bile zelo razširjene, vendar so jih le izjemoma uporabljali za spremljevanje petja.
Citre so zelo priljubljene v ljudski glasbi, na Kitajskem pa so citre “čin” imele nekoč privilegiran položaj in so navdihnile filozofske teorije.
Povzeto po: Neil Ardley (1990). Glasbila, Pomurska Založba.
Nedavni komentarji